1, valjasto sito
(1) Izdelava valjastega sita
Valjčni zaslon je sestavljen predvsem iz prenosnega sistema, glavne gredi, okvirja sita, mreže sita, zaprtega ohišja in okvirja.
Za hkratno pridobivanje delcev različnih velikosti se lahko po celotni dolžini sita namestijo sita različnih velikosti. Pri grafitizaciji se običajno namestita sita dveh različnih velikosti, da se zmanjša velikost delcev uporovnega materiala. Če se materiali, večji od največje velikosti delcev uporovnega materiala, lahko izločijo, se sito z majhno odprtino sita namesti blizu dovodne odprtine, sito z veliko odprtino sita pa blizu izpustne odprtine.
(2) Načelo delovanja valjastega sita
Motor vrti osrednjo os sita s pomočjo zaviralne naprave, material pa se zaradi sile trenja dvigne na določeno višino v valju, nato pa se pod silo gravitacije kotali navzdol, tako da se material preseje, medtem ko je nagnjen vzdolž nagnjene površine sita. Postopoma se premikajo od dovodnega do izpustnega konca in drobni delci prehajajo skozi odprtino mreže v sito, grobi delci pa se zbirajo na koncu valja sita.
Da se material v valju premika v aksialni smeri, mora biti nameščen poševno, kot med osjo in vodoravno ravnino pa je običajno 4°–9°. Hitrost vrtenja valjastega sita se običajno izbere v naslednjem območju.
(prenos/minuta)
Notranji polmer cevi R (meter).
Proizvodno zmogljivost valjastega sita lahko izračunamo na naslednji način:
Proizvodna zmogljivost sita s Q-cevmi (tona/uro); hitrost vrtenja sita s n-cevmi (vrt/min);
Ρ – gostota materiala (tona/kubični meter) μ – koeficient zrahljanosti materiala, ki običajno znaša 0,4–0,6;
Notranji polmer R-palice (m) h – največja debelina plasti materiala (m) α – kot naklona (stopinje) valjastega sita.
Slika 3-5 Shematski diagram cilindričnega sita
2, vedrno dvigalo
(1) konstrukcija vedrnega elevatorja
Žličasto dvigalo je sestavljeno iz lijaka, pogonske verige (jermena), pogonskega dela, zgornjega dela, vmesnega ohišja in spodnjega dela (repa). Med proizvodnjo je treba žličasto dvigalo enakomerno dovajati, dovajanje pa ne sme biti prekomerno, da se prepreči blokiranje spodnjega dela z materialom. Med delovanjem dvigala morajo biti vsa inšpekcijska vrata zaprta. Če med delom pride do napake, je treba dvigalo takoj ustaviti in odpraviti napako. Osebje mora vedno opazovati gibanje vseh delov dvigala, preveriti priključne vijake povsod in jih kadar koli priviti. Napenjalno napravo za spiralo spodnjega dela je treba nastaviti tako, da se zagotovi normalna delovna napetost verige (ali jermena) lijaka. Dvigalo je treba zagnati v prostem teku in ga ustaviti, ko so vsi materiali izpraznjeni.
(2) proizvodna zmogljivost vedrnega elevatorja
Proizvodna zmogljivost Q
kjer je i0 - prostornina lijaka (kubični metri); a - razmak lijaka (m); v - hitrost lijaka (m/h);
Faktor polnjenja φ se običajno vzame kot 0,7; γ - specifična teža materiala (tona/m3);
Κ – koeficient neenakomernosti materiala, vzemite 1,2 ~ 1,6.
Slika 3-6 Shematski diagram vedrnega elevatorja
Proizvodna zmogljivost sita s Q-cevmi (tona/uro); hitrost sita z n-cevmi (vrt/min);
Ρ – gostota materiala (tona/kubični meter) μ – koeficient zrahljanosti materiala, ki običajno znaša 0,4–0,6;
Notranji polmer R-palice (m) h – največja debelina plasti materiala (m) α – kot naklona (stopinje) valjastega sita.
Slika 3-5 Shematski diagram cilindričnega sita
3, tračni transporter
Vrste tračnih transporterjev so razdeljene na fiksne in premične. Fiksni tračni transporter pomeni, da je transporter v fiksnem položaju in da je material, ki ga je treba prenesti, fiksen. Drsno kolo tračnega transporterja je nameščeno na dnu mobilnega tračnega transporterja, tračni transporter pa se lahko premika po tirnicah na tleh, da se doseže namen transporta materialov na več mestih. Transporter je treba pravočasno napolniti z mazalnim oljem, ga zagnati brez obremenitve, nato pa ga je mogoče naložiti in po teku teči brez odstopanj. Ugotovljeno je, da je treba po izklopu traku pravočasno ugotoviti vzrok odstopanja in nato prilagoditi material, ko je material razložen na traku.
Slika 3-7 Shematski diagram tračnega transporterja
Notranja peč za grafitizacijo vrvic
Površinska značilnost notranjega niza je, da so elektrode aksialno stisnjene skupaj in se nanje izvaja določen pritisk, da se zagotovi dober stik. Notranji niz ne potrebuje električnega uporovnega materiala, sam izdelek pa predstavlja jedro peči, zato ima notranji niz majhen upor peči. Da bi dosegli velik upor peči in povečali izhod, mora biti notranji niz peči dovolj dolg. Zaradi omejitev tovarne in želje po zagotovitvi dolžine notranje peči pa je bilo izdelanih veliko peči v obliki črke U. Dve reži notranjega niza peči v obliki črke U sta lahko vgrajeni v telo in povezani z zunanjo mehko bakreno vodilo. Lahko sta tudi vgrajeni v eno, z votlo opečno steno na sredini. Funkcija srednje votle opečne stene je, da jo razdeli na dve med seboj izolirani reži peči. Če je vgrajena v eno, moramo v proizvodnem procesu paziti na vzdrževanje srednje votle opečne stene in notranje povezovalne prevodne elektrode. Če srednja votla opečna stena ni dobro izolirana ali če je notranja povezovalna prevodna elektroda poškodovana, bo to povzročilo proizvodno nesrečo, ki se v resnih primerih pojavi. Pojav "pihalne peči". U-oblikovane utore notranjega niza so običajno izdelane iz ognjevzdržnih opek ali toplotno odpornega betona. Razcepljeni utor v obliki črke U je prav tako izdelan iz več ogrodij iz železnih plošč, ki so nato spojena z izolacijskim materialom. Vendar pa se je izkazalo, da se ogrodje iz železnih plošč zlahka deformira, tako da izolacijski material ne more dobro povezati obeh ogrodij, vzdrževalna naloga pa je velika.
Slika 3-8 Shematski diagram notranje nizke peči z votlo opečno steno na sredini
Ta članek je namenjen samo preučevanju in deljenju, ne za poslovno uporabo. V primeru kakršnih koli težav nas kontaktirajte.
Čas objave: 9. september 2019